Psalms 132

132. Poglavje

1{Pesem stopinj.} Spominjaj se, o Gospod, Davidu vsega truda njegovega! 2Kako je prisegel Gospodu, obljubil Mogočnemu Jakobovemu: 3Ne pojdem v hiše svoje šator, ne stopim na posteljo ležišča svojega, 4spanja ne dam očem svojim, dremanja trepalnicam svojim, 5dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališča za Mogočnega Jakobovega! 6Glej, skrinja zaveze je bila, kakor smo slišali, v Efrati, našli smo jo na poljanah Jaarskih. 7Pojdimo v šatore njegove, priklanjajmo se pred nog njegovih podnožjem! 8Vstani, Gospod, stopi v počivališče svoje, ti in skrinja moči tvoje! 9Duhovniki tvoji naj se oblečejo s pravičnostjo in sveti tvoji naj pojó veselo. 10Zavoljo Davida, hlapca svojega, ne zavrni maziljenca svojega obličja! 11Prisegel je Gospod Davidu resnico, od katere ne bo odstopil: „Od sadú telesa tvojega posadim na prestol tvoj. 12Ako se bodo držali zaveze moje sinovi tvoji in pričevanj mojih, katerih jih bom učil, bodo tudi njih sinovi vekomaj sedeli na prestolu mojem.“ 13Zakaj Gospod je izvolil Sion, želel si ga je za prebivališče svoje: 14To je počivališče moje vekomaj, tu bom prebival, ker njega sem si želel. 15Hrano njegovo bom bogato blagoslovil, potrebne njegove nasitim s kruhom; 16in duhovnike njegove oblečem z zveličanjem, in sveti njegovi bodo veselo peli. 17Storim, da tam požene rog Davidu, kjer sem pripravil svetilo maziljencu svojemu. 18Sovražnike njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bo cvetel venec njegov.
Copyright information for SloChraska